Jacob Grimm

Jacob Ludwig Karl Grimm, nemški jezikoslovec in pravljičar, * 4. januar 1785, † 20. september 1863.

Jacob Grimm velja za utemeljitelja nemške filologije.

Na svoji akademski poti je bil Jacob Grimm med drugim profesor na Univerzi Göttingen in Humboldt-Univerzi v Berlinu. Na povabilo kralja Friedricha Wilhelma IV. je 1841 postal tudi član Pruske akademije znanosti.

Skupaj s svojim bratom Wilhelmom velja Jacob Grimm za utemeljitelja nemškega jezikoslovja, nemške filologije in raziskovanja starogermanstva. Utemeljil je zakon o razvoju praindoevropskih zapornikov v germanskih jezikih, ki se po njem imenuje Grimmov zakon.

Znan je bil po svoji konfliktnosti, med drugim se je v povezavi s svojim raziskovanjem nemške filologije sprl tudi z Friedrichom Heinrichom in Johannom G. G. Büschingom, kar je postalo kasneje znano kot „vojna znanosti“.

Njegova slava izvira predvsem iz njegovih del, ki jih je spisal skupaj s svojim bratom Wilhelmom - knjige „Pravljice bratov Grimm“ in dela „Nemški slovar“.

Pravljice bratov Grimm:
{| class="wikitable" |- !Slovenski naslov !Nemški naslov |- | Janko in Metka | Hänsel und Gretel |- | Motovilka | Rapunzel |- | Mama Greta | - |- | Trnuljčica | Dornröschen |- | Pepelka | Aschenputtel |- | Sinica in medved | Der Hund und der Sperling |- | Sneguljčica | Schneewittchen |- | Zlata goska | Die goldene Gans |- | Rdeča Kapica | Rotkäppchen |- | Železna peč | Der Eisenofen |- | Poroka gospe Lisice | Der Fuchs und die Frau Gevatterin |- | Železni mož | Der Eisenhans |- | Bremenski Muzikantje | Die Bremer Stadtmusikanten |} V Wikipediji