Sveti Hieronim

| attributes = lev, kardinalska obleka, križ, lobanja, trobenta, sova, knjige in pisateljski pripomočki | patronage = arheologi, arhivisti, biblicisti, knjižničarji knjižnice, šolarji, študenti, prevajalci | major_shrine = Bazilika Marije Snežne, Rim | suppressed_date = | issues = | prayer = O, Gospod, izkaži mi svojo milost in razvedri moje srce. Sem kakor mož na poti v Jeriho, ki so ga zajeli razbojniki, ga ranili in pustili umreti. O, usmiljeni Samarijan, pridi mi pomagat, sem kakor ovca, ki je zgrešila. O, Dobri Pastir, poišči me in privedi domov po tvoji volji. Naj bivam v tvoji hiši vse dni svojega življenja in te hvalim za vedno skupaj s tistimi, ki so tam. }}

Sveti Hieronim [hierónim], nekoč Jeronim polno ime Evzebij Sofronij Hieronim (, ), rimski duhovnik, teolog, apologet, biblicist, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina.

Velja za enega izmed štirih velikih cerkvenih učiteljev, kamor sodijo še sveti Gregor Veliki, sveti Avguštin in sveti Ambrož. Najbolj znan je po latinskem prevodu Svetega pisma, ki je kasneje postal znan pod imenom ''Vulgata''. Poleg drugih literarnih del so ohranjena tudi mnoga njegova pisma, v katerih poleg izrednega teološkega znanja kaže tudi osebno rahločutnost in svoj značilen temperament, ki dostikrat ni prizanašal s pikrostjo in odrezavostjo. Za slovenski kulturni prostor so posebej zanimiva pisma, ki jih je poslal znancem iz svojega mladostnega obdobja, in sicer v Oglej (na primer škofu svetemu Kromaciju), v Emono (ohranjeni sta ''Pismo devicam v Emoni'' in ''Pismo Antonu, menihu v Emoni'') ter domnevno v domači Stridon (''Pismo Kastorini, svoji teti po materini strani''). V Wikipediji