Ivan Arnejc

Ivan (tudi Janko) Arnejc, slovenski filolog, * 7. februar 1876, Zgornje Goriče (včasih Zvrhnje Goriče; nem. ''Gorintschach'') Koroška, † 16. oktober 1936, Ljubljana.

Arnejc je gimnazijo obiskoval v Beljaku, univerzo v Gradcu, kjer je leta 1904 doktoriral iz filologije. Služboval je na I. državni gimnnaziji v Gradcu (1903), gimnaziji v Celovcu (1904–1906), na Ljubnem, v gimnaziji v Mariboru, v bivšem šolskem ministrstvu na Dunaju, bil od 1919 do 1924 vodja krajevne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani, obenem je bil od 1922 profesor na 3. državni gimnaziji v Ljubljani, od leta 1933 do smrti pa je bil tudi honorarni predavatelj klasične filologije na ljubljanski univerzi.

Arnejc je med drugim objavil v ''izvestjih mariborske gimnazije: ''De origine et vi vocis »tamen«'' (1909); ''Indogermanski aorist'' s posebnim ozirom na grščino (1911); ''Doneski k zgodovini grške elegije'' (1910). Bil urednik ''Mira'' (1905), soustanovitelj in član mariborske ''Straže'', soustanovitelj in odbornik ''Podpornega društva za koroške dijake'' v Celovcu, član ''Gosposvetskega zvona'' in član ''Udruženja koroških Slovencev'' v Ljubljani. V Wikipediji