Francis Crick

| nationality = angleška | death_date = | death_place = | field = molekularni biolog, fizik | work_institutions = Univerza v Cambridgeu
Univerzitetni kolidž v Londonu
Salkov inštitut za biološke študije | alma_mater = Univerzitetni kolidž v Londonu
Univerza v Cambridgeu | doctoral_advisor = Max Ferdinand Perutz | doctoral_students = | known_for = soodkritju strukure DNK, raziskave zavesti | prizes = Nobelova nagrada (1962)
Kraljeva medalja (1972)
Copleyjeva medalja (1975) | religion = agnostik }}

Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Crick je sprva študiral fiziko na Univerzitetnem kolidžu Londonu, a je moral študij prekiniti zaradi izbruha druge svetovne vojne. Leta 1947 je nadaljeval študij, tokrat biologije, na Univerzi v Cambridgeu. Doktoriral je leta 1954 z dizertacijo »X-ray diffraction: polypeptides and proteins« (»Rentgenska difrakcija: polipeptidi in beljakovine«).

Najbolj je znan po tem, da je bil kot doktorski študent v Cambridgeu eden od soodkriteljev zgradbe molekule DNK leta 1953. Za »odkritja na področju molekularne zgradbe nukleinskih kislin in njenega pomena pri prenosu informacij v živih snoveh« so on, James Dewey Watson in Maurice Wilkins leta 1962 prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

Poznan je tudi po uveljavitvi izraza »centralna dogma«, ki opisuje teorijo, da je pretok genetskih informacij v celici v bistvu enosmeren, od DNA preko RNK do beljakovine. Crickove raziskave so imele ključno vlogo pri kasnejšem razvozlanju genskega koda.

Leta 1977 se je preselil v Kalifornijo, kjer je preostanek svoje kariere deloval kot raziskovalni profesor pri Salkovem inštitutu za biološke študije v La Jolli, predaval pa je tudi na Univerzi Kalifornije v San Diegu. Posvečal se je teoretični nevrobiologiji in raziskavam človekove zavesti. To delo je opravljal do svoje smrti. V Wikipediji