Aleksandra Kocmut

Aleksandra Kocmut, roj. Vrhovnik, slovenska pesnica in pisateljica, * 8. marec 1976, Slovenj Gradec.

Živi na Ravnah na Koroškem. Pesmi objavlja v literarnih revijah, kot so ''Mentor'', ''Apokalipsa'', ''Odsevanja'', ''Vpogled'', ''OtočjeO.'', in zbornikih (Blogozija 1, 2, 3, Pesem si 08, Z besedami mladosti, Kako diši moja knjižnica itd.), prozo pa predvsem v reviji ''Naša žena''. Pesmi in kratke zgodbe so bile nekajkrat predstavljene tudi v Literarnem nokturnu na 1. programu Radia Slovenija, v oddaji Lahko noč, otroci pa pravljici Čudežni kovček in Pasja dogodivščina. Piše tudi aforizme (objavljeni v biltenu ''Delavska enotnost,'' literarni reviji ''Odsevanja,'' v časopisu ''Večer'' /Limonce/ ter v zbirki Pohujšanje odpade) in otroško literaturo. Je članica Kulturnega društva literatov Mežiške doline.

Leta 2010 se je njen ciklus koroških impresij ''Na robu gozdnih zgodb'' uvrstil na tretje mesto na prvem dvojezičnem literarnem natečaju občine Pliberk Koroška v besedi.

Leta 2012 se je s pesmijo ''Razseljen'' uvrstila med 10 finalistov natečaja Spletna verzijada.

Njeni pravljici ''Čudežni kovček'' in ''Pasja dogodivščina ''sta bili med izbranimi in na 1. programu Radia Slovenija predvajanimi pravljicami na zadnjih dveh natečajih RTV Slovenija Lahko noč, otroci! (2010 in 2012).

Leta 2013 je bila njena pesem ''Slovenska pogača'' izbrana za feferon leta na natečaju Mentorjev feferon. Uglasbila sta jo Slon in Sadež.

Leta 2014 je s kratko zgodbo ''Kako so trije šli po muzgalše'' zmagala na natečaju kulturnega društva KunKuvo Mati, solzice!.

Leta 2018 je bila s ciklusom pesmi o ženski poleg še štirih avtorjev nominirana za pesniško nagrado Fany Hausmann Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.

Leta 2022 je bila s prevodom slikanice Divja simfonija (Dan Brown) nominirana za prevajalsko nagrado Vasje Cerarja.

Po poklicu je urednica, lektorica, prevajalka. Leta 2013 je izdala jezikovno-lektorski priročnik Pravipis (Modrijan založba). Občasno z njim gostuje po šolah in univerzah ter podobnih ustanovah in organizira spletne seminarje ter seminarje v živo.

Vrsto let je bila sourednica pesniškega portala www.pesem.si. Tam je uvedla pesniško obliko brahek. Poimenovanje je skovanka iz besed branje in grahek: gre za pesmi, ki so drobne kot grahki, ker pa so to grahki za branje, so brahki.

Brahki so bili doslej objavljeni v literarnih revijah Mentor, Apokalipsa, OtočjeO. in Vpogled ter v zbornikih Pesem si 08, Pesem si 09 idr. Leta 2015 je v samozaložbi izdala prvo pesniško zbirko brahkov z naslovom Zelike za dotike, ki jo je JSKD (poleg še petih literarnih del) nominiral za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2015.

Značilnosti brahka: * tematsko/vsebinsko ni omejen s pravili * lahko je lirski ali epski * rima in ritem nista značilna za brahek, čeprav nista prepovedana * tudi število zlogov je poljubno, ni pa smiselno, da bi posamezen verz imel več kot 10-12 zlogov * lahko ima naslov, ni pa nujno * tudi ločila v brahku so stvar avtorjeve izbire

Brahki niso: * aforizmi * pametne misli (z naukom ipd.)

Deluje tudi kot terapevtska svetovalka, zlasti za ljudi, ki so zapleteni v odnose z osebami z narcistično in sorodnimi patologijami, in kot empatoterapevtka, kar je njen osebni model sočutne terapije z dotikom; v okviru slednjega je uvedla izraz empatoterapija, ki ni zamenljiv s sočutnim pogovorom in tolaženjem, saj vključuje številne psihoterapevtske prvine in izvirni pristop k delu s klientom. V Wikipediji