Ivan Kukuljević Sakcinski

Ivan Kukuljević Sakcinski, hrvaški politik, zgodovinar in književnik, * 29. maj 1816 Varaždin, † 1. avgust 1889 dvorec Tuhakovec.

Njegov oče je bil kraljevi svetovalec, ki se je izkazal na ogrsko-hrvaškem parlamentu v Bratislavi. Nižjo in višješolsko izobrazbo je Kukuljević pridobil v Varaždinu in Zagrebu, nato pa je leta 1833 vstopil v vojsko. Med drugim je služil v ogrski gardi na Dunaju, od koder so ga od leta 1840 premestili k slovaškemu polku v Italijo. Domotožje ga je vleklo domov, vendar mu prošnje niso uslišali, zato je leta 1841 prekinil služenje v vojski in se vrnil na Hrvaško.

Od leta 1837 je sodeloval v ilirskem gibanju in se je uveljavil kot eden njegovih voditeljev. Med drugim je bil prvi, ki je v hrvaškem saboru spregovoril hrvaško (2. maj 1843), ko je zahteval uvedbo hrvaščine v urade in šole. Prav na njegov predlog je sabor to sprejel leta 1847.

Med revolucijo leta 1848 je bil med voditelji radikalnejše struje ilirskega gibanja, zato je bil v času Bachovega absolutizma (1851-1860) politično onemogočen in pod policijskim nadzorom. Po obnovitvi parlamentarizma je postal leta 1861 veliki župan Zagreba in je opustil radikalno politiko. Po sklenitvi nagodbe (1867) je bil zamenjan in se je umaknil iz politike. V Wikipediji