Anton Lajovic

Anton Lajovic, slovenski skladatelj in sodnik, * 19. december 1878, Vače pri Litiji, † 28. avgust 1960, Ljubljana.

Prvo glasbeno izobrazbo je prejel na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1899 se je na Dunaju vpisal na pravno fakulteto in hkrati na glasbeni konservatorij; študiral je s pomočjo Ravnikarjeve štipendije. Leta 1911 je opravil sodniški izpit in postal sodnik na Brdu. Kot sodnik je bil zaposlen še v Kranju in Ljubljani, v letih pred 2. svetovno vojno pa je bil sodnik Vrhovnega sodišča ("Stol sedmorice") v Zagrebu. Ob ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani leta 1938 (kasneje SAZU), je postal njen redni član. Prešernova nagrada za življenjsko delo mu je bila dodeljena leta 1954. V slovensko glasbo je vnesel vplive novoromantike, francoskega impresionizma in glasbenega naturalizma. Komponiral je pretežno za vokalne ali pa z vokalom povezane druge instrumentalne zasedbe.

Njegova nečaka sta dirigent Uroš Lajovic in skladatelj Aleksander Lajovic. V Wikipediji