Branko Madžarevič

Branko Madžarevič, slovenski književni prevajalec, * 2. december 1947, Beograd.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz angleščine (1972) in francoščine (1977). Od 1971–2001 je bil zaposlen na Državni založbi Slovenije, poznejši DZS, med drugim kot urednik za leposlovje, kot glavni urednik uredništva knjižnih in elektronskih slovarjev ter v obdobju 1999–2001 kot glavni urednik Založništva literature DZS.

Že od svojih prvih knjižnih prevodov je bil član Izvršnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. V letih 1984 in 1985 je bil član Upravnega odbora Prešernovega sklada, vrsto let pa predsednik komisije za Sovretove nagrade.

Od sredine 70-ih let se je prijateljsko družil z Vitomilom Zupanom, enim redkih slovenskih književnikov in intelektualcev, ki je bral Célinov prelomni roman ''Potovanje na konec noči'' kmalu po izidu francoskega izvirnika.

Zadnja leta se posveča prevodnemu projektu Montaignevih ''Esejev'' v treh zajetnih knjigah, prvi integralni slovenitvi te poznorenesančne mojstrovine. Živi in dela v Ljubljani. V Wikipediji