Meher Baba

Meher Baba (devanāgarī: मेहेर बाबा), rojen Merwan Sheriar Irani, indijski mistik in duhovni mojster, * 25. februar 1894, † 31. januar 1969.

Leta 1954 je javno razglasil, da je Avatar dobe.

Kot otrok je živel običajno življenje in ni kazal znakov, da bi ga duhovnost zanimala. Ko je bil star 19 let, je srečal muslimansko svetnico Hazrat Babajan.

Kratkotrajen stik z njo je sprožil v njem proces duhovne preobrazbe, ki je trajal sedem let. V mesecih, ki so sledili, je navezal stike s še štirimi duhovnimi osebnostmi. Vključno z Babajan jih je imenoval “pet popolnih mojstrov". Preden je začel javno delovati, je z enim od teh mojstrov, Upasni Maharajem, preživel sedem let v duhovnem urjenju. Ime Meher Baba, ki pomeni “''Milostni Oče''”, so mu podelili njegovi prvi privrženci.

Od 10. julija leta 1925 do konca svojega življenja je Meher Baba vztrajal v molku in se je sporazumeval zgolj z abecedno tablico ali z njemu edinstveno gestikuliracijo rok. S svojimi mandaliji (“krogom” učencev) je preživel dolga obdobja v osami, pri čemer se je pogosto postil. Ta obdobja so se izmenjavala z obdobji obsežnih potovanj, javnih shodov in dobrodelnih dejanj, ki so vključevala delo z gobavci, reveži ter mentalno bolnimi.

L. 1931 je prvič obiskal Zahod in tu zbral mnoge privržence. V štiridesetih letih20. stoletja je največ delal s skrivnostno vrsto oseb, za katere je povedal, da so napredne duše in je zanje uporabljal izraz masti. L.1949 je s skupino izbranih mandalijev začel inkognito potovati po Indiji, kar je imenoval “Novo življenje”. 10. februarja leta 1954 je Meher Baba razglasil, da je Avatar (inkarnacija Boga).

Po tem, ko je bil poškodovan v dveh avtomobilskih nesrečah, prvi v ZDA leta 1952 in drugi v Indiji leta 1956, je imel hude težave pri hoji. L. 1962 je svoje zahodne privržence povabil v Indijo na množični daršan, poimenovan ''Shod Vzhoda-Zahoda''. Zaskrbljen zaradi vse večje uporabe LSD in drugih psihadeličnih drog, je Meher Baba leta 1966 povedal svoje mnenje o njihovi uporabi in zatrdil, da ne prinašajo resnične koristi. Kljub slabemu zdravju je nadaljeval svoje “univerzalno delo”, ki je vsebovalo post, osamo in meditacijo, vse do svoje smrti, 31. januarja leta 1969. Njegov samadhi (grobnica-svetišče) v Meherabadu, Indija, je postal mednarodno romarsko središče. V Wikipediji