Benito Mussolini

Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.

Mussolini je ustanovil in vodil Nacionalno fašistično stranko. Bil je italijanski fašistični diktator od marca 1922 do njegove odpovedi leta 1943 ter "Duce" od ustanovitve italijanskega borilnega obrata leta 1919 do njegove usmrtitve leta 1945 s strani italijanskih partizanov. Kot diktator Italije in ustanovitelj fašizma je Mussolini navdihnil in podprl mednarodno širjenje fašističnih gibanj v medvojnem obdobju.

Mussolini je bil sprva socialistični politik in novinar pri časopisu Avanti! Leta 1912 je postal član nacionalnega direktorata Italijanske socialistične stranke (PSI), vendar je bil izključen iz PSI zaradi zagovarjanja vojaškega posredovanja v prvi svetovni vojni, v nasprotju s stališčem stranke o nevtralnosti. Leta 1914 je Mussolini ustanovil novo revijo Il Popolo d'Italia in med vojno služil v italijanski kraljevski vojski, dokler ni bil ranjen in odpuščen leta 1917. Mussolini je obsodil PSI, svoja stališča osredotočil na italijanski nacionalizem namesto na socializem, in kasneje ustanovil fašistično gibanje, ki je nasprotovalo egalitarizmu in razrednemu spopadu, namesto tega se je zavzelo za "revolucionarni nacionalizem", ki presega razredne meje. 31. marca 1922, po Pohodu na Rim (28. – 30. oktober), je kralj Victor Emmanuel III Mussolinija imenoval za premierja in s tem najmlajšega posameznika, ki je do takrat opravljal to funkcijo. Potem ko so s svojo tajno policijo odstranili vse politično nasprotovanje in prepovedali delavske stavke, so Mussolini in njegovi privrženci utrdili oblast z vrsto zakonov, ki so narod spremenili v enopartijsko diktaturo. V petih letih je Mussolini z legalnimi in nezakonitimi sredstvi vzpostavil diktatorsko oblast in si prizadeval ustvariti totalitarno državo. Leta 1929 je Mussolini s Svetim sedežem podpisal Lateransko pogodbo za ustanovitev Vatikana.

Zunanja politika Mussolinija je želela obnoviti starodavno slavo rimskega cesarstva s širjenjem italijanskih kolonialnih posesti in fašističnega vpliva. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je odredil pacifikacijo Libije, naročil bombardiranje Krfa zaradi incidenta z Grčijo, vzpostavil protektorat nad Albanijo in po dogovorih z Jugoslavijo mesto Fiume vključil v italijansko državo. Leta 1936 je bila Etiopija po drugi italijansko-etiopski vojni osvojena in združena v Vzhodno Afriko (AOI) z Eritrejo in Somalijo. Leta 1939 so italijanske sile priključile Albanijo. Med letoma 1936 in 1939 je Mussolini ukazal uspešno italijansko vojaško intervencijo v Španiji v korist Francisca Franca med špansko državljansko vojno. Mussolinijeva fašistična Italija se je sprva poskušala izogniti izbruhu druge svetovne vojne, tako da je na prehod Brenner poslala vojake, ki so zavrli Anschluss in sodelovali na fronti Stresa, Lyttonovem poročilu, Lausannski pogodbi, Paktu štirih sil in Münchenskem sporazumu. Vendar se je Italija nato oddaljila od Velike Britanije in Francije, tako da se je pridružila Nemčiji in Japonski. Nemčija je 1. septembra 1939 napadla Poljsko, kar je povzročilo vojno razglasitev Francije in Združenega kraljestva ter začetek druge svetovne vojne.

10. junija 1940 se je Mussolini odločil za vstop v vojno na strani sil osi. Kljub začetnemu uspehu je poznejši zlom osi na več frontah in morebitna zavezniška invazija na Sicilijo povzročila, da je Mussolini izgubil podporo prebivalstva in članov fašistične stranke. Posledično je veliki fašistični svet na začetku 25. julija 1943 sprejel predlog nezaupnice Mussoliniju; pozneje istega dne ga je kralj Victor Emmanuel III razrešil s položaja predsednika vlade in ga dal v pripor ter za predsednika vlade imenoval Pietra Badoglia. Potem ko je kralj privolil v premirje z zavezniki, so 12. septembra 1943 Mussolinija v Operaciji Hrast rešili nemški padalci in komandosi Waffen-SS, ki jih je vodil major Otto-Harald Mors. Hitler je po srečanju z rešenim nekdanjim diktatorjem nato Mussolinija postavil za vodjo marionetnega režima v severni Italiji, Italijanski socialni republiki (italijansko: Repubblica Sociale Italiana, RSI), neuradno znani kot republika Salò, kar je povzročilo civilno vojno. Konec aprila 1945, po skoraj popolnem porazu, sta Mussolini in njegova ljubica Clara Petacci poskušala pobegniti v Švico, vendar so ju ujeli italijanski komunistični partizani in ju 28. aprila 1945 na hitro usmrtili s streljanjem. Trupli Mussolinija in njegove ljubice so nato odpeljali v Milano, kjer so ju na bencinskem servisu obesili z glavo navzdol ter tako javno potrdili njuno smrt. V Wikipediji