France Onič

Franc Onič, slovenski pesnik, * 29. januar 1901, Petrovče, † 4. april 1975, Ljubljana.

Onič je leta 1929 diplomiral iz biologije na ljubljanski univerzi, ter nato služboval kot gimnazijski profesor na Štajerskem. Med drugo svetovno vojno so ga okupatorji pregnali v Srbijo, po vojni pa je bil v Ljubljani med drugim ravnatelj gimnazije na Šubičevi ulici.

Kot pesnik je bil Onič v začetku ekspresionist. S pesmimi je sodeloval pri ''Treh labodih, Lepi Vidi'' in Ljubljanskem zvonu, ter leta 1924 objavil pesniško zbirko ''Darovanje''. Njegova poznejša lirika, zlastih v Novih obzorjih, vsebujen socialne, izpovedne in ljubezenske motive. Že natisnjene in nekaj novih pesmi je leta 1959 zbral v zbirki ''Luči na obali''. Tretja zbirka ''Iz vrtov ljubezni je izšla 1963, četrta ''Osviti'' pa leta 1974. Na pesmi zbrane v zadnji zbirki so že vplivali moderni eksistencialni in asociativni tokovi v slovenski liriki. Onič je pisal tudi kritike. V Wikipediji