Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika /
Subjekt se v Blatnikovih zbirkah Šopki za Adama venijo, Biografije brezimenih, Menjave rož in Zakon želje razvija v smeri od razmišljajočega preko otopelega subjekta v zbirki Menjave kož do subjekta pogovarjanja v zadnji zbirki. Pričujoče besedilo umešča Blatnikov postmodernistični subjekt v postmod...
Shranjeno v:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Book Chapter |
| Jezik: | Slovenian |
| Teme: | |
| Sorodne knjige/članki: | Vsebovano v:
Jezik in slovstvo |
| Oznake: |
Označite
Brez oznak, prvi označite!
|
| Izvleček: | Subjekt se v Blatnikovih zbirkah Šopki za Adama venijo, Biografije brezimenih, Menjave rož in Zakon želje razvija v smeri od razmišljajočega preko otopelega subjekta v zbirki Menjave kož do subjekta pogovarjanja v zadnji zbirki. Pričujoče besedilo umešča Blatnikov postmodernistični subjekt v postmoderno kulturo, ki jo zaznamuje hkraten obstoj večjega števila resnic. V zadnjem času se je sicer pojavilo več izrazov, ki označujejo postmodernistični subjekt, sam razvoj pojmovanja subjekta pa lahko spremljamo od antičnih grških mislecev naprej. Alternativna psihologija 20. stoletja je v pojmovanje postmodernega subjekta vnesla nove interpretacije. Meadov komentator hipnih dogodkov, Foucaultev avtorefleksivni subjekt, Derridajeva paranoidna konstrukcija in Rortyjev liberalni ironist - vse to je postmodernistični subjekt. Tako, vendar z nekaterimi zadržki, lahko imenujemo tudi Blatnikov subjekt, ki išče besedo, da bi izrazil resnico in se znašel v hitro minljivi, kaotični postmoderni dobi. In Blatnik's collections Šopki za Adama venijo (Bouquets for Adam are wilting), Biografije brezimenih (Biographies of those with no name), Menjave kož (Changing skins) and Zakon želje (The law of desire), the subject develops from the thinking subject, to the apathetic subject in Menjave kož (Changing skins), to the subject of talking in his last collection. The present paper places Blatnik's postmodern subject into postmodern culture, which is marked by the simultaneous existence of a greater number of truths. Lately, there have been several expressions marking the postmodern subject; the development of the concept of the subject itself can be traced from the Ancient Greek philosophers on. The alternative psychology of the 20th century introduced new interpretation of the concept of the subject. Mead's commentary of momentary events, Foucault's auto-reflexive subject, Derrida's paranoid construction and Rorty's liberal man of irony - they all constitute the postmodern subject. We can also use the same term, although with a few reservations, for Blatnik's subject, which is looking for the word to express the truth and trying to find his way in the fleeting, chaotic postmodern period. |
|---|---|
| Fizični opis: | str. 37-51. |
| Bibliografija: | Bibliografija: str. 50-51. |
| ISSN: | 0021-6933 |