Možni makroekonomski učinki nacionalne stanovanjske varčevalne sheme /
V letu 1999 je v Sloveniji pričel teči projekt imenovan Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, namenjen spodbujanju dolgoročnega in namenskega varčevanja ter reševanju stanovnjske problematike prebivlcev Slovenije. Od takrat pa do danes so se pričele že štiri generacije varčevalnih shem pod okril...
Shranjeno v:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Book Chapter |
| Jezik: | Slovenian |
| Teme: | |
| Sorodne knjige/članki: | Vsebovano v:
Gospodarska gibanja |
| Oznake: |
Označite
Brez oznak, prvi označite!
|
| LEADER | 04722naa a2200181 ib4500 | ||
|---|---|---|---|
| 001 | 12732902 | ||
| 003 | SI-MaCOB | ||
| 005 | 20080407000000.0 | ||
| 008 | 020523s2002 xv a |||||||||| ||slv c | ||
| 040 | |a CEKLJ |b slv |c SI-MaIIZ |d EPF |e ppiak | ||
| 080 | |a 332.8 | ||
| 100 | 1 | |a Križanič, France, |d 1954- |4 aut | |
| 245 | 0 | 0 | |a Možni makroekonomski učinki nacionalne stanovanjske varčevalne sheme / |c France Križanič, Žan Oplotnik. |
| 300 | |a str. 25-43 : |b Graf. prikazi, tabele. | ||
| 520 | |a V letu 1999 je v Sloveniji pričel teči projekt imenovan Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, namenjen spodbujanju dolgoročnega in namenskega varčevanja ter reševanju stanovnjske problematike prebivlcev Slovenije. Od takrat pa do danes so se pričele že štiri generacije varčevalnih shem pod okriljem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v sodelovanju z bankami ter državo. Več kot sedemdeset tisoč prebivalcev Slovenije, ki so se v teh letih vključili v opisane sheme, je doslej privarčevalo preko 25 mrd SIT sredstev, ki jih v obliki enkratnih mesečnih zneskov polagajo na račune pri različnih slovenskih bankah. Varčevalne pogodbe so podpisane bodisi za petletno ali desetletno varčevalno obdobje. Privarčevana sredstva se ob koncu leta revalorizirajo in realno obrestujejo, država pa jim doda varčevalno premijo v višini enkratnega varčevalnega zneska za petletno varčevalno obdobje oziroma v višini 1,25 kratnika varčevalnega zneska za desetletno varčevalno obdobje. Po pretoku varčevalnega obdobja ima varčevalec pravico privarčevana sredstva nenamensko, hkrati pa je upravičen do najema stanovanjskega posojila v višini okoli 2,2 kratnika privarčevanih sredstev. Petletno obdobje prve generacije varčevalne sheme s pričetkom v juliju leta 1999 se bo izteklo v drugi polovici leta 2004. Dobro leto za njim se bo izteklo petletno varčevalno obdobje druge generacije varčevanja, nato pa jima bodo vsako leto sledili zaključki petletnih obdobij vseh naslednjih varčevalnih shem. V letu 2009 se bosta prvič križala zaključka petletnega varčevanja iz leta 2004 in desetletnega varčevanja iz leta 1999. Analize kažejo, da bo zaradi opisane dinamike, v letu 2004 investiranju v sekturju gradbeništva, dodatno na voljo potencialnih 138 mrd SIT oz. dobrih 40% več sredstev glede na povprečni obseg dosedanjih vlaganj. Druga generacija varčevanja bo v letu 2005 prinesla v sektor gradbeništva dodatnih potencialnih 67 mrd SIT, podobno pa tudi tretja, četrta in peta generacija v letih od 2006 do 2008 (okoli 70 mrd SIT). Zaradi omejenega prekrivanja zaključkov petletnih in destlenih varčevalnih obdobij, se bo v letu 2009 obseg sredstev iz tega naslova še povečal in bo znašal dobrih 121 mrd SIT, nato pa naj bi se obseg letno sproščenih sredstev ustalil na okoli 97 mrd SIT oz. bi bil za okoli 4% manjši kot obseg skupnega varčevanja iz tega naslova (okoli 102 mrd SIT). Učinek nacionalnih varčevalnih shem na gospodarstvo bo povečini ugoden. Seveda ob predpostavki, da bo prišlo do povečanega povpraševanja po novogradnjah in ne zgolj po že obstoječih stanovanjih na trgu (eden izmed pogojev za ugoden učinek je tudi pripravljenost ponudbe novih stanovanj, da bo odgovorila na povečano povpraševanje). Povečanje aktivnosti v sektorju gradbeništva bo vplivalo na povečanje bruto investicij (za slabih 15% v letu 2004 oz. za okoli 6% v letu 2005). Temu bo sledilo večje zaposlovanje (za okoli odstotek v letu 2004 in 2005), temu pa večja potrošnja prebivalstva (za okoli 6% v letu 2004 in 4% v letu 2005). Glede na akceletorsko naravo investicij v Sloveniji in povečano potrošnjo prebivalstva, lahko zaradi vzajemnega delovanja multiplikatorja in akceleratorja, pričakujemo tudi krepitev BDP (za dobrih 2% v letu 2004 in za 1,3% v letu 2005). Povečala se bo tudi industrijska proizvodnja (v povprečju 1,9% na leto v letih 2004 in 2005), uvoz (v povprečju za 6,5% na leto v letih 2004 in 2005), izvoz (v povprečju za 2,6% na leto v letih od 2004 in 2007), posledično pa zunajtrgovinski primanjkljaj (za slabih 8% na letni ravni v letih 2004 in 2005), ki pa naj bi ga že v tretjem letu po spremembi nadomestil presežek (za 1,6% v letu 2006 in za slabe 4% v letu 2007). Simulacije so pokazale tudi manjšo depreciacijo tečaja tolarja (za 1,4% letno v obdobju od 2004 do 2007). Učinek na spremembo cen bo zanemarljiv (v povprečju za okoli 0,05% v letu 2004 in za okoli 0,13% v letu 2005). | ||
| 653 | 0 | |a Slovenija |a stanovanja |a varčevanje |a makroekonomija |a pogodbe |a analiza |a simulacija | |
| 700 | 1 | 2 | |a Oplotnik, Žan. |4 aut |
| 773 | 0 | |t Gospodarska gibanja |d Ljubljana : Ekonomski institut Pravne fakultete, 1971- |x 0351-0360 |g Št. 337 (apr. 2002), str. 25-43 | |