Samoglasniški razvoj v panonskih govorih od Šentilja do Radencev /
Za narečja panonske narečne skupine je značilna izguba tonemskih nasprotij, za zahodno slovenskogoriško podnarečje pa tudi poznejše daljšanje staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih in zadnjih ali edinih besednih zlogih ter tistih pod umičnimi naglasi. Odrazi za te samoglasnike se razliku...
Shranjeno v:
| Glavni avtor: | |
|---|---|
| Format: | Book Chapter |
| Jezik: | Slovenian |
| Teme: | |
| Sorodne knjige/članki: | Vsebovano v:
Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja |
| Oznake: |
Označite
Brez oznak, prvi označite!
|
| Izvleček: | Za narečja panonske narečne skupine je značilna izguba tonemskih nasprotij, za zahodno slovenskogoriško podnarečje pa tudi poznejše daljšanje staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih in zadnjih ali edinih besednih zlogih ter tistih pod umičnimi naglasi. Odrazi za te samoglasnike se razlikujejo od tistih, ki so bili stalno dolgi oz. cirkumflektirani. Tako se je izgubilo tudi kolikostno nasprotje, ki je v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju ohranjeno. Dialects belonging to the Pannonian dialects group are characterized by the loss of tonemic contrasts. The sub-dialect of the western Slovenske gorice hasfurthermore undergone a later lengthening of old and new acute vowels in non-final and final world syllables as well as in monosyllabic words and those syllables that underwent a shift of stress to the left. The reflexes of these vowels differ from those that are constantly long or circumflex, which means a loss of qualitative contrast that has otherwise been preserved in the eastern Slovenske gorice sub-dialect. |
|---|---|
| Fizični opis: | Str. 80-93. |
| Bibliografija: | Bibliografija: str. 92-93. Summary. |
| ISBN: | 9616320181 |