Ali je odločitev za predčasno smrt lahko razumna? /

Polemike o uzakonitvi (aktivne prostovoljne) evtanazije se rade iztečejo v razpravo o tem, ali je nameren uboj človeka sploh mogoče kdaj moralno opravičiti - tudi če ga zagrešimo iz najplemenitejšega motiva in/ali z najboljšimi nameni, za povrh pa še na bolnikovo izrecno zahtevo. Zagovorniki (zakons...

Popoln opis

Shranjeno v:
Bibliografske podrobnosti
Glavni avtor: Klampfer, Friderik, 1966- (Author)
Format: Book Chapter
Jezik:Slovenian
Teme:
Sorodne knjige/članki:Vsebovano v: Analiza
Oznake: Označite
Brez oznak, prvi označite!
LEADER 05784naa a2200229 ib4500
001 13511688
003 SI-MaCOB
005 20041005000000.0
008 041004s2004 xv ||||f||||||||| ||slv c
040 |a PEFMB  |b slv  |c SI-MaIIZ  |d PEFMB  |e ppiak 
041 0 |a slv  |b slv  |b eng 
080 |a 17 
100 1 |a Klampfer, Friderik,   |d 1966-   |4 aut 
242 1 0 |a Can it ever be rational to choose death over life?.  |y eng 
245 0 0 |a Ali je odločitev za predčasno smrt lahko razumna? /   |c Friderik Klampfer.  
300 |a str. 3-35. 
504 |a Bibliografija: str. 32-35.  
520 |a Polemike o uzakonitvi (aktivne prostovoljne) evtanazije se rade iztečejo v razpravo o tem, ali je nameren uboj človeka sploh mogoče kdaj moralno opravičiti - tudi če ga zagrešimo iz najplemenitejšega motiva in/ali z najboljšimi nameni, za povrh pa še na bolnikovo izrecno zahtevo. Zagovorniki (zakonskega) priznanja (moralne) pravice vsakega posameznika, da se sam odloči, kdaj in kako bo umrl, se pri tem praviloma sklicujejo na moralno načelo, ki nam zapoveduje spoštovanje razumne in avtonomne volje vsake razumne osebe. Nasprotniki temu tipično ugovarjajo, češ da je odločitev za predčasno smrt le redko, če sploh kdaj, razumna in avtonomna in da nas zato moralno sploh ne obvezuje. Razprtije o škodljivosti in blagodejnosti predčasne smrti so stare vsaj toliko kot filozofija sama. V pričujočem članku se torej z vprašanjem "Ali si je lahko kdaj razumno oz. preudarno želeti lastno predčasno smrt, jo zastaviti za cilj, nameravati povzročiti oz. s svojim ravnanjem pospešiti?" lotevam večne filozofske uganke, s pritrdilnim odgovorom nanj pa vpisujem v dolgo tradicijo filozofov, kot so Sokrat, Epikur, Seneka, Hume, Camus, Brandt. Moj zagovor razumnosti odločitve za predčasno smrt je zgolj posreden, poteka pa v obliki kritike trojice zanimivih sodobnih avtorjev: P. Devina, K. Wilkesove in D. Oderberga. Ti se strinjajo, da odločitev za predčasno smrt nikoli ne more biti razumna, vsak od njih pa za omenjeno trditev navaja drugačne razloge: prvi meni, da se smrt zavoljo svoje nedoumljivosti oz. nespoznatnosti izmika ovrednotenju, brez pripisa vrednosti možnim izidom naših odločitev in dejanj pa izbira med njimi ne more biti razumna; druga, da neobstoj ni primeren kandidat za nosilca vrednosti, tudi negativne ne; tretjemu pa se zdi zamisel o potencialni blagodejnosti smrti za umrlo osebo v sebi protislovna in odsev miselne zmede. Sam nasprotno (izposojajoč si uvid ameriških filozofov Freda Feldmana in Davida Vellemana) dokazujem, da podlaga za razumno odločitev za predčasno smrt (oz. proti njej) ni ocena o vrednosti našega prihodnjega obstoja oz. neobstoja, temveč sodba o primerjalni vrednosti dveh življenj, daljšega na eni in predčasno zaključenega, krajšega na drugi strani. Slednje se včasih (namreč tedaj in samo tedaj, kadar v celoti gledano vsebuje manj stvari, ki so slabe za nas) po premisleku izkaže za boljše, bolj dragoceno, bolj zaželeno (za nas same), in kadar je tako, je edino preudarno, da svoje življenje predčasno končamo.  
520 |a Disputes over proposals to legalize (active voluntary) euthanasia tend to run into o familiar deadlock: can the deliberate ending of human life ever be morally justified, or is it prohibited even when carried out with the most benevolent motive, or the best intentions, and following the patient's explicit request? Advocates of the (legal) recognition of the (moral) right to determine the time and manner of one's own death usually appeal to the moral principle commanding respect for the rational and autonomous will of every human person. Opponents tipically maintain that the decision to die prematurely is rarely, if ever, autonomous and rational, and as such not really authoritative/obligatory. Disagreements concerning the alleged benefits of premature death are as old as philosophy itself. ln this article I therefore address an ancient philosophical riddle when I ask: "Is it ever (prudentially) rational to wish for one's own premature death, to pursue it as a goal, to form an intention to bring it about and/or to perform actions in the hope of facilitating or hastening it?" And in giving an affirmative reply to it, I walk in the steps of such philosophical giants as Socrates, Epicurus and Hume. My defense of the rationality of suicide is indirect and proceeds through a critique of three modern authors: P. Devine, K. Wilkes, and D. Oderberg. All of them, though each for his or her own specific reasons, emphatically (or at least tacitly) deny the possibility of o rational preference for premature death over continued life. We can never form o rationaly justified evaluative judgment about the comparative advantage of immediate death over continued life, they contend, but even if we could, such a judgment would be necessarilly false. Building on ideas of F. Feldman and D.Velleman, I show that life-and-death choices do not presuppose attaching exact value to death which in turn would presuppose some unattainable knowledge of its nature. What we need to compare instead, is merely the respective values of two possible lives, the longer one and the shorter one. The latter will, upon reflection, sometimes turn out to contain less of those things that are, or make our life, bad for us, and when this is so, the only prudent thing to do will be to put an end to our existence.  
653 0 |a etika  |a življenje  |a smrt  |a vrednost življenja  |a osebno dobro  |a razumnost  |a razumnost v odločitvah  |a moralni argumenti 
653 0 |a etics  |a life  |a death  |a value  |a personal good  |a rationality  |a rationality of choice  |a moral arguments 
773 0 |t Analiza  |d Ljubljana : Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti, 1997-  |x 1408-2969  |g Letn. 8, št. 1/2 (2004), str. 3-35