Vpliv zvočnega ozadja na glasbene preference učencev : magistrsko delo /

Glasba predstavlja pomemben del našega vsakdana. Večino časa jo poslušamo pasivno. Kljub temu se nam vtisne v spomin in v nas vzbudi določena čustva, ki vplivajo na naklonjenost do glasbe in razvoj naših preferenc. Radio in televizija zelo vplivata na to, kakšna glasba nam bo všeč. V magistrskem del...

Popoln opis

Shranjeno v:
Bibliografske podrobnosti
Glavni avtor: Horvat, Diana. (Author)
Drugi avtorji: Črčinovič Rozman, Janja. (Thesis advisor)
Format: Thesis Knjiga
Jezik:Slovenian
Izdano: V Mariboru : [D. Horvat], 2016.
Teme:
Online dostop:https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60338
Oznake: Označite
Brez oznak, prvi označite!
Opis
Izvleček:Glasba predstavlja pomemben del našega vsakdana. Večino časa jo poslušamo pasivno. Kljub temu se nam vtisne v spomin in v nas vzbudi določena čustva, ki vplivajo na naklonjenost do glasbe in razvoj naših preferenc. Radio in televizija zelo vplivata na to, kakšna glasba nam bo všeč. V magistrskem delu smo predstavili teoretična izhodišča in empirične podatke že izvedenih raziskav. Na njihovi osnovi smo oblikovali empirično raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali: povezanost čustvenih stanj z izbiro glasbe, povezanost verbalno izraženih glasbenih preferenc z naklonjenostjo do predvajane glasbe ter vpliv zvočnega ozadja med šolskim odmorom na čustvovanje in sprejemanje izbrane glasbe. Namen je bil ugotoviti, ali lahko zvočno ozadje med šolskim odmorom vpliva na intenziteto čustvenega doživljanja in naklonjenost do glasbe. Ugotovili smo, da učenci najraje poslušajo konvencionalno ter energično-ritmično glasbo. Večina učencev med poslušanjem preferenčne glasbe doživlja občutke veselja. Izsledki kažejo, da pogostejša izpostavljenost isti glasbi vpliva na intenziteto čustvovanja, vendar ne pri vseh glasbenih zvrsteh enako. Učenci so bili najbolj naklonjeni glasbi, pri kateri so najintenzivneje doživljali občutke veselja in igrivosti, ter najmanj naklonjeni glasbi, ki jim je vzbujala občutke jeze in strahu. Šolski prostor, vključno z glasbeno podkrepljenimi odmori, predstavlja dobro okolje za čustveno doživljanje kakovostne glasbe ter razvoj glasbenih preferenc do nje.
Music is an important part of our everyday life. Although we are mostly in a role of a passive listener the music stays in our mind and arouses feelings which influence our affection towards music and the development of our music preferences. Radio and television have a huge influence on what kind of music we like. This master's thesis presents theoretical framework and empirical data of the research already undertaken which were the basis for an empirical study focusing on correlation between emotional state and choice of music, correlation between verbally expressed music preferences and affection towards the music played; and the influence of audio background played during class break on emotion and reception of selected music. The objective was to determine whether audio background during class break has any influence on emotional experience intensity and affection towards music. We have established that students prefer conventional and energetic-rhythmic music. While listening to preferential music most students experience feelings of joy. The results show that increased exposure to the same kind of music influences the emotion intensity but this influence varies across different music genres. Students are most inclined to music which arouses the strongest feelings of joy and playfulness and least inclined to music which arouses feelings of anger and fear. School environment, including class breaks with audio background, presents a good environment for emotional experience of quality music and development of music preference.
Opis knjige/članka:Mentorica Janja Črčinovič Rozman.
Fizični opis:123 f. : tabele ; 30 cm.
Bibliografija:Bibliografija: f. 110-117.
Povzetek ; Abstract.