Izpridevniške glagolske izpeljanke /
Prvostopenjske glagolske izpeljanke iz pridevniških podstav nastajajo s postopkom izpeljave in se razvrščajo v tri temeljne pomenske skupine: a)glagoli izražajo stanje oz. njegovo spreminjanje, BPo: biti tak in postajati tak; 2)glagoli izražajo pomen pridobivanja lastnosti BPo: delati (kaj/koga) tak...
Shranjeno v:
| Glavni avtor: | |
|---|---|
| Format: | Book Chapter |
| Jezik: | Slovenian |
| Teme: | |
| Sorodne knjige/članki: | Vsebovano v:
Studia Slavica Savariensia |
| Oznake: |
Označite
Brez oznak, prvi označite!
|
| Izvleček: | Prvostopenjske glagolske izpeljanke iz pridevniških podstav nastajajo s postopkom izpeljave in se razvrščajo v tri temeljne pomenske skupine: a)glagoli izražajo stanje oz. njegovo spreminjanje, BPo: biti tak in postajati tak; 2)glagoli izražajo pomen pridobivanja lastnosti BPo: delati (kaj/koga) tako/takega in 3)glagoli izražajo pomen lastnosti s posebnimi, redko pojavljajočimi se besedotvornimi podstavami, BPo: hoditi tak, dajati tak glas, imeti kaj/koga za tako/takega. Za najrodnejšo besedotvorno podstavo velja delati kaj/koga tako/takega (139 glagolov: 60,2%), sledi ji postajati tak (65:28,1%). Pri glagolskih izpeljankah se najpogosteje pojavlja pripona -iti -im (50,2%), -eti -im je druga najpogostejša (30,3%), sledi ji -ati -am (10,4%). Pred -ati, -eti in -iti se mehčajo mehkonebniki v izglasjih podstav (mehčati, sušiti, dražiti), do krnitev prihaja pred -ati pri primerniških podstavah na -ji(višati), pred -iti pri izglasnem -ek in -ski(gladiti, rusiti), sicer pa še neobvezno -yn pri -ovati (prevzetovati: blaznovati P), zelo pogosto pred -izirati (nacionalizirati: modernizirati), redkeje -ek pred -eti (greneti).Doslej znano ugotovitev, da se v podstavi glagolskih tvorjenk pojavljajo le lastnostni pridevniki, je mogoče razširiti še na vrstne, svojilne in količinske (števniške) besede, ki lahko nastopajo le v podstavi delati kaj/koga tako/takega, vrstna tudi pri imeti kaj/koga za tako/takega. Iz celotnega števila zajetih glagolskih tvorjenk (231 iz SSKJ I-V, 35 iz Pleteršnika in 13 iz BSJ) lahko sklepamo, da pridevnik kot besedotvorna podstava ni roden za glagolske izpeljanke, saj v celotnem deležu besednovrstno različnih izpridevniških tvorjenk (6061) predstavlja glagolska tvorba manj kot 5-odstoten (4,58%) delež. First-degree deverbal derivatives are formed from adjectival bases through the process of derivation and may be classified into three basic semantic groups: 1)verbs denoting a state or its' changes, BPo: biti tak (to be such) and postajati tak (to become such); 2)verbs expressing the meaning of acquiring certain characteristics BPo: delati(kaj/koga) (to make (something/someone) such) and 3)verbs expressing the meaning of characteristics through specific, rarely occuring word-formation bases, BPo: hoditi tak, dajati tak glas, imeti kaj/koga za tako/takega (to walk in such a way, to produce such a sound, to treat something/someone as such). The most productive word-formation base is delati kaj/koga tako/takega (to make something/someone such)(139 verbs: 60.2%). The second most productive base is postati tak (to become such)(65:28.1%). The most frequent suffix with verbal derivatives is -iti -im (50.2%). It is followed by -eti -im (30.3%), and -ati -am (10.4%). Velar consonants in the final position of the base before -ati -eti and -iti are palatalized (mehčati, sušiti, dražiti/to soften, to dry, to tease). Truncation occurs in comparative bases in -ji before -ati (višati/to highten), in the final -ek and -ski before -iti (gladiti, rusiti/to, smooth, Russianize). Its' occurrence is non-obligatory in -en before -ovati (prevzetovati: blaznovati P/to be conceited: to be insane), very frequent before -izirati (nacionalizirati: modernizirati/to nationalize, to modernize), and rare in -ek before -eti (greneti/to be bitter). Our knowledge of the fact that the bases of deverbal derivatives consist of qualitative adjectives can be therefore expanded to include ordinal, possessive and quantitative (numeral) words. They occur only in the base delati kaj/koga tako/takega (to make something/someone such), while ordinal words are found also in the base imeti kaj/koga za tako/takega (to treat something/someone as such). Based on the total number ofexamined verbal derivatives (231 from SSKJ I-IV, 35 from Pleteršnik and 13 from BSJ) we can conclude that adjectives do not represent productive bases for verbal derivatives. The share of verbal derivation in the total number of deadjectival derivatives (6091) is less than 5% (4.58%) |
|---|---|
| Fizični opis: | str. 52-69. |
| ISSN: | 1216-0016 |