Demographic changes in the area along the Slovene-Croatian border in Northeast Slovenia after 1991 /
Slovenija je zaradi svoje površinske majhnosti ter vpetosti v mednarodne gospodarske tokove skoraj v celoti opredeljena kot obmejna regija. Do leta 1991 je znašala dolžina slovenske državne meje 661 km (324 km z Avstrijo, 249 km z Italijo in 88 km z Madžarsko). Z osamosvojitvijo in nastankom državne...
Shranjeno v:
| Glavni avtor: | |
|---|---|
| Format: | Book Chapter |
| Jezik: | English |
| Teme: | |
| Sorodne knjige/članki: | Vsebovano v:
Nove smeri prostorskega razvoja |
| Oznake: |
Označite
Brez oznak, prvi označite!
|
| Izvleček: | Slovenija je zaradi svoje površinske majhnosti ter vpetosti v mednarodne gospodarske tokove skoraj v celoti opredeljena kot obmejna regija. Do leta 1991 je znašala dolžina slovenske državne meje 661 km (324 km z Avstrijo, 249 km z Italijo in 88 km z Madžarsko). Z osamosvojitvijo in nastankom državne meje s Hrvaško pa se je leta 1991 povečala za okoli 546 km (natančna morska meja še ni določena). Nova (in nadaljša) državna meja je bistveno posegla v zemljiško-posestne razmere, v zaposlovanje obmejnega prebivalstva in z njim povezane migracije, v urejanje prometa in drugo ( Belec, Horvat, Počkaj-Horvat1995). Vsi ti dejavniki pa že vplivajo, ali pa bodo v prhodnje vplivali tudi na socio-demografski razvoj obmejnega območja, še zlasti, če bodo politični odnosi med državama ter medsebojno gospodarsko povezovanje obmejnih regij ostali na sedanji ravni. Obravnava demografskih sprememb v obmejnem območju zahteva daljše časovno obdobje in spremljanje večih dejavnikov. Dosedanje analize so temeljile na obravnavi statističnih podatkov popisov prebivalstva, ki so bili izvedeni pred nastankom nove državne meje. V tem prispevku pa je prikazana analiza demografskih sprememb po letu 1991, in sicer s pomočjo dostopnih podatkov, kot so sprememba števila prebivalcev ter naravno in selitveno gibanje prebivalcev v obdobju med letoma 1991-1994. The article demonstrates demographic changes in NE Slovenia along the Slovene Croation border. After 1981, the process of depopulation continued in a third of the discussed area. It was most evident in the central parts of Haloze and in the area of the Ljutomersko-Ormoške gorice. In the remaining parts of the hilly land stagnation of population predominates, while demographic growth canbe observed particularly in the suburban areas around communal centres and in some smaller central settlements. |
|---|---|
| Fizični opis: | Str. 161-174 : Zvd., graf. prikazi. |
| Bibliografija: | Bibliografija: str. 169-170. Povzetek. |
| ISBN: | 8680693294 |