Ali naj pouk slovenščine v porabskih osnovnih šolah temelji tudi na narečni podstavi? /

Raziskovanje slovenskih narečij ob severni meji na avstrijski strani (Veliki Boč pri Lučanah, Žetinci v Radgonskem kotu) prinaša v slovensko dialektologijo zapisane podatke o fonološki, slovnični in leksikalni ravnini teh govorov, pa tudi posnetke na avdiokasetah za nadaljnje raziskovalne cilje. V P...

Popoln opis

Shranjeno v:
Bibliografske podrobnosti
Glavni avtor: Zorko, Zinka. (Author)
Format: Book Chapter
Jezik:Slovenian
Teme:
Sorodne knjige/članki:Vsebovano v: Živeti z mejo. Materinščina, dejavnik osebne in skupnostne narodnostne identitete = Az anyanyelv, az egyén és a közösség nemzeti identitásának tényezője = Materinski jezik, element osobnoga i zajedničkoga nacionalnog identiteta = Die Muttersprache als Faktor der persönlichen und gemeinschaftlichen nationalen Identität
Oznake: Označite
Brez oznak, prvi označite!
LEADER 02972naa a2200181 ib4500
001 7575117
003 SI-MaCOB
005 20001201000000.0
008 001121s2000 xv ||||f||||||||| ||slv c
040 |a INVLJ  |b slv  |c SI-MaIIZ  |d PEFMB  |e ppiak 
080 |a 323.15  |x (=163.6) 
100 1 |a Zorko, Zinka.   |4 aut 
245 0 0 |a Ali naj pouk slovenščine v porabskih osnovnih šolah temelji tudi na narečni podstavi? /   |c Zinka Zorko.  
300 |a Str. 181-188.  
504 |a Povzetek v slv., nem., hun., cro. 
520 |a Raziskovanje slovenskih narečij ob severni meji na avstrijski strani (Veliki Boč pri Lučanah, Žetinci v Radgonskem kotu) prinaša v slovensko dialektologijo zapisane podatke o fonološki, slovnični in leksikalni ravnini teh govorov, pa tudi posnetke na avdiokasetah za nadaljnje raziskovalne cilje. V Porabju na Madžarskem sem zapisovala govore na Gornjem Seniku, v Slovenski vasi, v Sakalovcih, v Števanovcih in na Verici, snemala avdio- in videokasete in objavila tudi študije o teh govorih. Analiza goričkega narečja v Porabju kaže na razlike med narečnimi dvoglasniško - enoglasniškimi in knjižnim samoglasniškim sestavom pa tudi na razlike v kolikosti naglašenih vokalov. V oblikotvornih in oblikospreminjevalnih vzorcih je v Porabju ohranjenih veliko arhaičnih oblik, ki pričajo o zgodovinskem razvoju slovenskega jezika. Z učitelji, ki poučujejo na porabskih osnovnih šolah, se srečujem na seminarjih že šestindvajset let. Poslali so mi 83 pisnih sporočil njihovih učencev: opisov, orisov in označitev. Sporočila sicer v primernem slovenskem knjižnem jeziku kažejo na jezikovne interference med narečjem, slovenskim knjižnim jezikom in madžarščino. Odgovor na zastavljeno vprašanje v naslovu je, da naj učitelji preizkusijo vsa sredstva za spodbujanje pozitivnega odnosa do slovenščine kot maternega jezika v dolini ob Rabi. Č e otroci govorijo ali razumejo narečje, naj jim dovolijo, da se pogovarjajo med seboj v tej zvrsti; skupaj naj prebirajo prispevke v "Porabju" in se v knjižnem jeziku pogovarjajo o vsebini. Morda se bodo potem starši (stari starši) v zasebnem položaju (doma, v hlevu, na polju) tudi pogovarjali z njimi v slovenščini. Potrebno je prebujanje narodne zavesti in zavest o pripadnosti jeziku, ki se govori za mejo, v Sloveniji.  
653 0 |a Porabje  |a porabski Slovenci  |a osnovne šole  |a slovenščina  |a Madžarska  |a narečja 
773 0 |t Živeti z mejo. Materinščina, dejavnik osebne in skupnostne narodnostne identitete = Az anyanyelv, az egyén és a közösség nemzeti identitásának tényezője = Materinski jezik, element osobnoga i zajedničkoga nacionalnog identiteta = Die Muttersprache als Faktor der persönlichen und gemeinschaftlichen nationalen Identität  |d Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies : Slovenska akademija znanosti in umetnosti ; Monošter = Szentgotthárd : Zveza Slovencev na Madžarskem, 2000  |w 106233088  |z 9616159186  |g Str. 181-188