Delovanje delavskega prosvetnega društva Svoboda - Vzajemnost v Mariboru od ustanovitve do leta 1941 /

Delavsko prosvetno društvo Svoboda je bila v obdobju med svetovnima vojnama v Mariboru vodilna delavska kulturna organizacija. Društvo je veliko prispevalo k dvigu ljudske prosvete. Delovalo je po odsekih, kot so bili tamburaški, dramski, športni, izletniški, recitacijski, šahovski, pevski. Prirejal...

Popoln opis

Shranjeno v:
Bibliografske podrobnosti
Glavni avtor: Potočnik, Dragan. (Author)
Format: Book Chapter
Jezik:Slovenian
Teme:
Sorodne knjige/članki:Vsebovano v: Prispevki za novejšo zgodovino
Oznake: Označite
Brez oznak, prvi označite!
LEADER 02675naa a2200193 ib4500
001 9091592
003 SI-MaCOB
005 19991119000000.0
008 991118s1999 xv |||||||||||||| ||slv c
040 |a PEFMB  |b slv  |c SI-MaIIZ  |d PEFMB  |e ppiak 
041 0 |a slv  |b slv  |b eng 
080 |a 061.22 
100 1 |a Potočnik, Dragan.   |4 aut 
245 0 0 |a Delovanje delavskega prosvetnega društva Svoboda - Vzajemnost v Mariboru od ustanovitve do leta 1941 /   |c Dragan Potočnik.  
300 |a str. 91-102. 
520 |a Delavsko prosvetno društvo Svoboda je bila v obdobju med svetovnima vojnama v Mariboru vodilna delavska kulturna organizacija. Društvo je veliko prispevalo k dvigu ljudske prosvete. Delovalo je po odsekih, kot so bili tamburaški, dramski, športni, izletniški, recitacijski, šahovski, pevski. Prirejalo je predavanja o problemih delavskega gibanja. DPD Svoboda so leta 1935 oblasti prepovedale zaradi političnega delovanja, toda že naslednje leto je zrasla Vzajemnost. Predavanja, diskusije, prosvetni večeri, pevski in dramski nastopi so prispevali k splošnemu izobraževanju in k marksistični prevzgoji. Aktualna socialnoekonomska vprašanja so pritegovala ne le delavce, ampak tudi intelektualce, dijake in študente. Pri Vzajemnosti je delovalo nekaj znanih slovenskih kulturnih delavcev, med njimi prof. Bogo Teplý, prof. Ivan Favai, Jože Babič in Anton Tanc.  
520 |a The Workers' Cultural Society Svoboda (Freedom) was a leading workers' cultural organisation in Maribor between the two World Wars. The society contributed greatly to the rise of popular education and culture. It was divided into several sections such as drama and recitals, sports, nature trips, chess, singing and tamburitsa. The society organised lectures on issues related to the workers' movement. In 1935, the Svoboda society was banned by the authorities because of its political activity. However, only a year later, the Vzajemnost (Solidarity) Society was founded in its stead. It organized lectures, discussions, cultural evenings, singing and theatrical performances, thereby contributing towards a greater general education and Marxist re-education. By dealing with the current socio-economic issues, it attracted workers as well as inteligentsia and students. Among those who collaborated with the Vzajemnost were several prominent Slovenian cultural workers, such as Bogo Teply, Ivan Favai, Jože Babič and Anton Tanc.  
653 0 |a kultura  |a prosveta  |a društva  |a delavske organizacije  |a socialna demokracija  |a Slovenija 
773 0 |t Prispevki za novejšo zgodovino  |b [Tiskana izd.]  |d Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 1986-  |x 0353-0329  |g Letn. 39, št. 2 (1999), str. 91-102