Pripovjedna proza slovenskih iseljenika u Australiji /
U pripovjednoj prozi australskih Slovenaca vidljiva je težnja sa oblikovanjem motivsko-tematskoga kompleksa iseljeništva kojega je iskustvo doduše donekle zamagljeno sporednim i drugorazrednim problemima, dakle problemima ideološkogai političkoga sadržaja. Osnovni motivi su: tuđina, odnosno neimanje...
Shranjeno v:
| Glavni avtor: | |
|---|---|
| Format: | Book Chapter |
| Jezik: | Croatian |
| Teme: | |
| Sorodne knjige/članki: | Vsebovano v:
Riječ |
| Oznake: |
Označite
Brez oznak, prvi označite!
|
| Izvleček: | U pripovjednoj prozi australskih Slovenaca vidljiva je težnja sa oblikovanjem motivsko-tematskoga kompleksa iseljeništva kojega je iskustvo doduše donekle zamagljeno sporednim i drugorazrednim problemima, dakle problemima ideološkogai političkoga sadržaja. Osnovni motivi su: tuđina, odnosno neimanjedomovine, novo australsko iskustvo, političko-ideološke napetosti i raspre u vrijeme među dvama svjetskima ratovima i nakom toga te univerzalno životno iskustvo. Razvojni luk motivskotematske ravni pripovijesti iz toga korpusa uočljiv je pomak k općečovječanskim motivima i temama koji su povezani također s pozitivnim australskim iskustvom. Motivno shemo v pripovedih, nastalih med slovenskimi izseljenci v Avstraliji, oblikujejo predvsem štirje motivi: tujstvo oziroma brezdomovinskost, nova, avstralska izkušnja, politično-ideološke napetosti in spori v času med in po II. svetovni vojni ter univerzalna življenjska empirija. Gre za poseben, slovenski izseljenski model, ki avtentično doživetje stare in nove domovine določa skozi prizmo narodne in nacionalne, politične in ideološke ter obče človeške problematike. Razvojni lok motivno-tematske ravni pripovedi iz korpusa kaže opazen premik k obče človeškim motivom in temam, povezan s tudi pozitivno avstralsko izkušnjo. Tovrstne motivno-tematske posege najdemo sicer že pri Nevi Rudolf, n. pr. v kratki prozi Bush (Čisto malo ljubezni, 1958), vendar še ne toliko izrazito, da bi jih mogli razumeti kot tipološko oznako njenega pripovedništva. Opaznejšo vlogo dobijo šele v pripovedih Možje s Snowyja (1993) Ivana Kobala in Barbara (1995) Cilke Žagar. Pripovedna proza avstralskih Slovencev sicer je zaznamovana s politično-ideološkimi spori med Slovenci, vendar ne do stopnje, ki bi primarno izseljensko izkušnjo obremenjevala do njene nerazpoznavnosti. Analizirana literarna dela so literarnoumetniško, stilno, estetsko in duhovno omejen opus, vendar kljub temu zanimiv. In to prav zato, ker je v svoji osnovni izkušnji manj moten s sicer vzporednimi, a drugovrstnimi ideološko-političnimi problemi. |
|---|---|
| Fizični opis: | str. 168-177. |
| Bibliografija: | Bibliografija: str. 176. |
| ISSN: | 1330-917X |