Pripovjedna proza slovenskih iseljenika u Australiji /

U pripovjednoj prozi australskih Slovenaca vidljiva je težnja sa oblikovanjem motivsko-tematskoga kompleksa iseljeništva kojega je iskustvo doduše donekle zamagljeno sporednim i drugorazrednim problemima, dakle problemima ideološkogai političkoga sadržaja. Osnovni motivi su: tuđina, odnosno neimanje...

Popoln opis

Shranjeno v:
Bibliografske podrobnosti
Glavni avtor: Štuhec, Miran. (Author)
Format: Book Chapter
Jezik:Croatian
Teme:
Sorodne knjige/članki:Vsebovano v: Riječ
Oznake: Označite
Brez oznak, prvi označite!
LEADER 02997naa a2200217 ib4500
001 11450632
003 SI-MaCOB
005 20020704000000.0
008 020211s2001 ci ||||f||||||||| ||hrv c
040 |a PEFMB  |b slv  |c SI-MaIIZ  |d PEFMB  |e ppiak 
041 0 |a hrv  |b slv 
080 |a 821.163.6.09  |2 do 4. izd. 
100 1 |a Štuhec, Miran.   |4 aut 
245 0 0 |a Pripovjedna proza slovenskih iseljenika u Australiji /   |c Miran Štuhec.  
300 |a str. 168-177. 
504 |a Bibliografija: str. 176.  
520 |a U pripovjednoj prozi australskih Slovenaca vidljiva je težnja sa oblikovanjem motivsko-tematskoga kompleksa iseljeništva kojega je iskustvo doduše donekle zamagljeno sporednim i drugorazrednim problemima, dakle problemima ideološkogai političkoga sadržaja. Osnovni motivi su: tuđina, odnosno neimanjedomovine, novo australsko iskustvo, političko-ideološke napetosti i raspre u vrijeme među dvama svjetskima ratovima i nakom toga te univerzalno životno iskustvo. Razvojni luk motivskotematske ravni pripovijesti iz toga korpusa uočljiv je pomak k općečovječanskim motivima i temama koji su povezani također s pozitivnim australskim iskustvom.  
520 |a Motivno shemo v pripovedih, nastalih med slovenskimi izseljenci v Avstraliji, oblikujejo predvsem štirje motivi: tujstvo oziroma brezdomovinskost, nova, avstralska izkušnja, politično-ideološke napetosti in spori v času med in po II. svetovni vojni ter univerzalna življenjska empirija. Gre za poseben, slovenski izseljenski model, ki avtentično doživetje stare in nove domovine določa skozi prizmo narodne in nacionalne, politične in ideološke ter obče človeške problematike. Razvojni lok motivno-tematske ravni pripovedi iz korpusa kaže opazen premik k obče človeškim motivom in temam, povezan s tudi pozitivno avstralsko izkušnjo. Tovrstne motivno-tematske posege najdemo sicer že pri Nevi Rudolf, n. pr. v kratki prozi Bush (Čisto malo ljubezni, 1958), vendar še ne toliko izrazito, da bi jih mogli razumeti kot tipološko oznako njenega pripovedništva. Opaznejšo vlogo dobijo šele v pripovedih Možje s Snowyja (1993) Ivana Kobala in Barbara (1995) Cilke Žagar. Pripovedna proza avstralskih Slovencev sicer je zaznamovana s politično-ideološkimi spori med Slovenci, vendar ne do stopnje, ki bi primarno izseljensko izkušnjo obremenjevala do njene nerazpoznavnosti. Analizirana literarna dela so literarnoumetniško, stilno, estetsko in duhovno omejen opus, vendar kljub temu zanimiv. In to prav zato, ker je v svoji osnovni izkušnji manj moten s sicer vzporednimi, a drugovrstnimi ideološko-političnimi problemi.  
653 0 |a slovenska književnost  |a slovenska proza  |a literarne kritike  |a avstralski Slovenci  |a književnost izseljencev  |a avstralska književnost 
653 0 |a Slovene literature  |a Slovene prose works  |a literary criticism  |a Australian literature  |a emigrants' literature 
773 0 |t Riječ  |d Rijeka : Hrvatsko filološko društvo, 1995-2009  |x 1330-917X  |g God. 7, sv. 2 (2001), str. 168-177