Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder /

Zofka Kveder velja še vedno za prvo slovensko pisateljico-intelektualko, ki jev slovensko književnost vstopila na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Novejša literarnozgodovinska spoznanja (S. Borovnik, Z. Kovač, K. Mihurko Poniž) poudarjajo, da je bila v času, ko je bilo literarno snovanje moška dejavno...

Popoln opis

Shranjeno v:
Bibliografske podrobnosti
Glavni avtor: Borovnik, Silvija. (Author)
Format: Book Chapter
Jezik:Slovenian
Teme:
Sorodne knjige/članki:Vsebovano v: Jezik in slovstvo
Oznake: Označite
Brez oznak, prvi označite!
LEADER 03295naa a2200229 ib4500
001 35960418
003 SI-MaCOB
005 20080218000000.0
008 080215s2007 xv |||||||||||||| ||slv c
040 |a FFLJ  |b slv  |c SI-MaIIZ  |d PEFMB  |e ppiak 
041 0 |a slv  |b slv  |b eng 
080 |a 821.163.6.09  |2 UDCMRF 2001 
100 1 |a Borovnik, Silvija.   |4 aut 
245 0 0 |a Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder /   |c Silvija Borovnik.  
300 |a str. [53]-62. 
504 |a Bibliografija: str. 62.  
504 |a Izvleček ; Abstract.  
520 |a Zofka Kveder velja še vedno za prvo slovensko pisateljico-intelektualko, ki jev slovensko književnost vstopila na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Novejša literarnozgodovinska spoznanja (S. Borovnik, Z. Kovač, K. Mihurko Poniž) poudarjajo, da je bila v času, ko je bilo literarno snovanje moška dejavnost, da ne rečemo tudi privilegij, zelo drzna, samosvoja in inovativna osebnost. Trdno odločena, da si v svetu, kjer v poklicnem življenju domala ni bilo prostora za ženske, najde svoje mesto, je zapustila dom, ki ji ni nudil varnosti in topline, se najprej zaposlila, nato pa brez kakršnekoli podpore staršev iskala pot do izobrazbe v Trstu, nato pa na univerzah v Zurichu in Pragi. Vzporedno s študijem se je razvijalo njeno pisateljevanje. Ko sem se pred leti s poglobljenim zanimanjem začela ukvarjati s književnostjo, ki so jo pisale in ki jo pišejo slovenske ženske, sem spoznala, da vsi začetki in vse nove poti, ki so jih pisateljice in pesnice razvile v dvajsetem stoletju, vodijo prav h Kvedrovi. Tudi drugi literarni znanstveniki poudarjajo, da si je Kvedrova sama priborila ugled v slovenskem, češkem in hrvaškem slovstvenem svetu ter pisala in objavljala v štirih jezikih. 
520 |a Zofka Kveder is still considered the first Slovene writer-intellectual, who entered the Slovene literary scene at the turn of the 19th into the 20th century. Recent literary-historical studies (by Silvija Borovnik, Zvonko Kovač, Katja Mihurko Poniž) point out that at the time when engagement in literature was a male domain, not to say almost privilege, she was a bold, independent and innovative personality. Resolutely determined to find her own place in the professional world, though there was hardly any place left for women, she left home, which did not provide any safety or warmth, and first found employment. Then, without any help from her parents, she sought education in Trieste, and later at the universities in Zurich and Prague. Alongside her studies she began to develop her writing. When a few years ago I took a serious interest in literature, written by Slovene female authors, I came to realise that all beginnings and all new paths, developed by female writers and poets in the 20th century, point to Zofka Kveder. Other literary theoreticians also point out that it was Zofka Kveder herself who succeeded in gaining recognition in the Slovene, Czech and Croatian literary worlds by writing and publishing in four languages. 
600 1 4 |a Kveder, Zofka,   |d 1878-1926.  
653 0 |a slovenska književnost  |a slovenske pisateljice  |a ženski liki  |a uporništvo 
773 0 |t Jezik in slovstvo  |b [Tiskana izd.]  |d Ljubljana : Slavistično društvo Slovenije, 1955-  |x 0021-6933  |g Letn. 52, št. 5 (sep./okt. 2007), str. [53]-62